MSGR. LESKOVAR, NOVI NUNCIJ V IRAKU: CERKVI JE TREBA SLUŽITI TAM, KJER TE POTREBUJE …
10.05.2020, 06:00
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.
Irak še vedno pretresajo konflikti, a kot pravi 50-letni msgr. Leskovar: »Gospodu in njegovi Cerkvi je treba služiti tam, kjer te Gospod in Cerkev potrebujeta, ne tam, kjer bi – recimo temu – ‘vašemu visočanstvu’ najbolj ustrezalo. Tako nekako gledam na to zadevo.«
Papež Frančišek si je letos želel obiskati Irak. To so varnostne razmere in sedaj tudi koronavirus preprečili. Na vprašanje, ali bo nadaljevanje priprav na morebitni papežev obisk ena njegovih prvih nalog, pa odgovarja: »Naloge se bodo šele pokazale. Dejansko je sedaj še prezgodaj (govoriti o njih).«
Sicer pa se v Iraku najbolj veseli srečanja s tamkajšnjimi kristjani, »ki so ljudje preizkušene vere. O okoliščine, v katerih so živeli zadnji dve desetletji in v katerih še živijo, gotovo niso enostavne. Mislim, da srečanje z ljudmi tako preizkušane vere človeka nujno obogati in tega se vnaprej veselim.«
In kaj ga najbolj skrbi na novem delovnem mestu? »Težko reči. Počakajmo, da pridem tja in vidim, kje so največje težave.«
Vendar zaradi pandemije novega koronavirusa nove službe še ne more nastopiti, saj ni letalskih povezav. Prav tako ni znano, kdaj bo škofovsko posvečenje. Si je pa že izbral škofovsko geslo, ki se v slovenščini glasi: »Križ je les ali drevo življenja. S tem geslom se malo poigram s svojim priimkom les – Leskovar. Vsekakor sem si ga pa izbral predvsem zato, ker mislim, da je Kristusova daritev na križu zares osrednjega pomena.«
Človek brez korenin ne more hoditi po svetu
Msgr. Mitja Leskovar je zdoma že skoraj polovico svojega življenja, a ostaja povezan s Slovenijo: »Mislim, da človek brez korenin ne more hoditi po svetu ali pa vsaj težko. Jaz sem tak, da vem, kje imam korenine. To mi je v veliko pomoč. Saj veste – človek na tujem pač ni doma. Zato je ta povezanost z domačim krajem bodisi z domačo župnijo Kokrico bodisi z mnogimi sorodniki, prijatelji zame vendarle zelo pomembna in se trudim, da bi te vezi, kolikor je le mogoče vzdrževal.«
Najbolj pomembna pa se mu zdi duhovna povezanost v molitvi, ki so mu jo ob imenovanju za nuncija izrazili številni ljudje. »Dejansko čutim, da ko se pripravljam na odhod na novo delovno mesto, nisem sam, ampak podprt z molitvijo resnično mnogo ljudi.«
Msgr. Leskovar še pravi, da iz Slovenije pogreša tudi hribe. V Indiji ima za to manj možnosti. Drži, da Himalaja ni tako daleč od New Delhija, a so povezave nekoliko slabše, vsak premik tako zahteva nekaj več časa. »Tako mi v več kot letu in pol, kar sem tukaj, do Himalaje še ni uspelo priti. Razen, ko sem bil enkrat v Katmanduju, recimo, da sem bil že čisto čisto blizu.« Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na tej povezavi.
Škofovski grb
Msgr. Leskovar je za svoj škofovski grb uporabil slovenske barve, ker je ljubitelj gora je na njem nakazan slovenski Triglav, hkrati predstavlja Sveto Trojico, zvezda predstavlja Marijo.
V geslu Crux Lignum Vitae (Križ je les oz. drevo življenja) se poigra s priimkom LESkovar. Na rdečem polju je venec zmage mučencev oz. njegovega krstnega zavetnika sv. Demetrija iz Verolija. Zato pravi, da je grb nekako »podpisan« z imenom in priimkom. Pri zasnovi škofovskega grba mu je veliko pomagal kardinal Franc Rode.
Slovenec bo nadškof in nuncij v Iraku
MSGR. DR. MITJA LESKOVAR IMENOVAN ZA NADŠKOFA IN NUNCIJA V IRAKU
Sveti oče Frančišek je 1. maja 2020, imenoval duhovnika ljubljanske nadškofije msgr. dr. Mitja Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.
Dr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim, kjer je leta 1999 pridobil magisterij, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu.
Leta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij.
Leta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu.
V petek, 1. maja 2020, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.
Poleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko.
Zaradi trenutnih negotovih razmer v zvezi s pandemijo še ni znano, kdaj bo msgr. Leskovar prejel škofovsko posvečenje in kdaj bo lahko nastopil svojo novo službo.
Pri razdeljevanju hrane Karitas pomagajo tudi bogoslovci,
tudi naš ANŽE
Diakon Anže Cunk v akciji
Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica
Slovenski škofje spremljajo ukrepe države na področju preprečevanja virusnih okužb in širjenja koronavirusa COVID-19. Glede na zaostrene razmere, po posvetu s strokovnjaki in z željo, da se zaščiti zdravje in življenja vernikov, škofje določajo izredne ukrepe, ki stopijo v veljavo v petek, 13. marca 2020, ob 00.00 in trajajo do preklica.
1. V izogib širjenju koronavirusa COVID-19 in za ohranjanje zdravja prebivalstva, so do nadaljnjega odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja.
2. Duhovniki darujejo svete maše po sprejetih namenih izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. Somaševanje duhovnikov in skupno obhajanje ni dovoljeno.
3. Svete maše in križevi poti ter druge oblike pobožnosti na prostem niso dovoljeni.
4. Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila. (priloga št. 1).
5. Župniki na vrata cerkva pritrdijo obvestilo, na katerem naj bo napisano: »Svete maše so do nadaljnjega odpovedane. Možna je osebna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da v cerkvi/kapeli ni več kot 10 oseb in so med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra.«
6. Kjer je to mogoče, so lahko cerkve v času epidemije odprte izključno pod naslednjimi pogoji:
a) Cerkve so odprte samo za osebno molitev zdravih vernikov brez simptomov akutne pljučne bolezni.
b) Istočasno je lahko v cerkvi največ 10 oseb, med katerimi mora biti vsaj 1,5 metra razdalje.
c) Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba vsaj dvakrat na dan očistiti z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi itd.).
č) Vernikom mora biti v cerkvi na voljo razkužilno sredstvo za roke.
7. Spovedovanje je odloženo za nedoločen čas.
8. Dovoljeni so cerkveni pogrebi ob strogem upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogreb se opravi brez pogrebne svete maše in samo z najožjimi sorodniki. Pogrebna sveta maša bo lahko darovana po preklicu tega navodila.
9. V smrtni nevarnosti je dovoljeno podeljevanje bolniškega maziljenja ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena.
10. Podeljevanje zakramenta svetega krsta in poroke se preloži.
11. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele in druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb.
12. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj. Kateheti naj starše prosijo, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki.
13. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi ostanejo do nadaljnjega zaprti. Verniki se lahko na župnijske urade obrnejo samo po telefonu oziroma e-pošti.
14. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ter karitativne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Ministrstva za zdravje RS.
15. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah naj izpraznijo kropilnike z blagoslovljeno vodo.
16. Vsi verniki (še zlasti starejši) naj se preventivno samoizolirajo ter posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čim prejšnji konec epidemije.
17. Škofje vabimo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije okrepijo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda.
Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila natisnejo in objavijo v župnijskih listih, na oglasnih deskah oziroma na spletnih straneh ter z upoštevanjem naštetih ukrepov pomagajo pri preprečevanju širjenja virusnih okužb.
Navodilo so sprejeli škofje na dopisni seji Slovenske škofovske konference, ki je potekala 12. marca 2020.
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje
ZLATOMAŠNIK g. JOŽE KLUN, župnik in kranjski dekan
Gospod župnik Jože Klun se je rodil 2. novembra 1945 v Ribnici. Po prejemu mašniškega posvečenja je bil semeniški duhovnik v ljubljanski stolnici in pri Sveti Trojici. Med letoma 1970 in 1974 je služboval kot kaplan v Komendi. Samostojno župnijo Breznica je upravljal 29 let, do leta 2003, ko smo ga pozdravili na Kokrici. Od leta 2015 je kranjski dekan.
Niti v otroštvu niti v njegovi duhovniški službi mu ni bilo prizaneseno. Odraščal je v težkih časih takoj po vojni. V svoji duhovniški službi se je soočal tudi s političnimi nasprotniki, vendar je z iskrenim prizadevanjem in poštenim odnosom do vseh vedno dosegel kompromis. Z Božjo pomočjo premaguje različne zdravstvene in druge tegobe.
Vsem nam je zgled preprostega in delovnega kristjana, ki ljubi naravo in se z njo tudi na različne načine povezuje. Spodbuja ohranjanje krščanskih znamenj v župniji, odzove se na vsako prošnjo za sodelovanje z različnimi skupnostmi v kraju in občini. Z vsem svojim delovanjem uresničuje svoje novomašniško geslo: »Kjer je ljubezen, tam je Bog.«
Hvaležni smo, da visoki jubilej praznuje z nami in se obračamo na Boga s prošnjo, naj ga ohrani pri dobrem zdravju.
——————————————————————————————————————–
V spomin Vinka Strniša
Cerkev Sv.Lovrenca Kokrica,
nedelja, 12. novembra 2017, ob 18.uri
KDO JE BIL SVETI LOVRENC?
Lovrenc je bil učenec papeža Siksta 2., ki je mladeniča zelo ljubil in cenil zaradi svetega življenja, vedrega značaja in izrednega poguma. Sprejel ga je med sedmerico diakonov in ga postavil za prvega med njimi. Lovrenc je bil papežu Sikstu sinovsko vdan, mu stregel pri sveti daritvi, vestno upravljal cerkveno premoženje in skrbel za ubožce. Čeprav je bil Sikst že sivolas, Lovrenc pa še mlad, ju je povezovalo veliko prijateljstvo.
Papež se je moral skrivati pred cesarjem Valerijanom, ki je v tistem času močno preganjal kristjane. Zato so lahko svete daritve in pokopavanja mučencev opravljali v skritih hodnikih katakomb. Diakon Lovrenc je opozarjal na nevarnosti, tolažil in pomagal, kjer je bilo treba.
Nekega dne so v katakombe vdrli cesarjevi ovaduhi, ko je papež Sikat ravno opravljal daritev. Ko je Lovrenc zvedel, da je cesar ukazal prijeti papeža Siksta, je pohitel k njemu, da bi šel z njim v smrt. Žalosten mu je zaklical: »Kam hitiš, oče brez sina? Kam greš, sveti duhovnik brez diakona. Kaj ti oče moj na meni ni bilo všeč? Ali ti nisem več vreden služiti? Dovoli si mi, da sem bil pri delitvi svetih skrivnosti, pa me ne pustiš, da bi izkrvavel s teboj?«
Sikst mu je tolažeče odgovoril: » Ne zapuščam te, moj sin. A čakajo te še hujši boji za Kristusovo vero. Po treh dneh prideš za menoj, služabnik za duhovnikom. Če imaš kaj denarja v zakladnici, ga razdeli ubožcem.« Tako se je papež Sikst poslovil od ljubljenega diakona. Lovrenc pa je šel in razdelil denar med ubožce, saj je vedel, da ni več daleč čas, ko bodo tudi njega prijeli.
Rimski načelnik Hipolit, ki je slišal, da ima Cerkev velike zaklade in da jih upravlja Lovrenc, je le tega poklical predse in zahteval od njega, da mu jih izroči. Lovrenc mu je odgovoril: »Res, Cerkev je bogata, niti cesar nima toliko dragocenih zakladov. Daj mi nekaj dni odloga, pa ti jih prinesem. Hipolit ga je za 3 dni pustil na svobodo. Tretjega dne je Lovrenc zbral ubožce, vdove in sirote, jih peljal pred sodnika in rekel: »Glej, to so zakladi naše Cerkve.« Hipolita je to tako raztogotilo, da je ukazal Lovrenca mučiti in ga prisiliti k odpadu od bere. Lovrenc pa je v vseh mukah ostal stanoviten. Naposled so vsega ranjenega položili na razbeljen raženj in ga pekli. V strašnih mukah je molil: »Gospod sprejmi mojega duha in me reši te umrljivosti. »Mučiteljem je rekel v šali: »Ena stran je že pečena; obrnite me!« nato je moli in med molitvijo izdihnil. To je bilo 10. Avgusta 158. Leta. Pokopali so ga v Rimu ob TIburtinski cesti na Veranovem polju.
Sveti Leon Veliki pravi v pridigi na njegov na njegov praznik: » Od sončnega vzhoda do zahoda je sveti Lovrenc tako proslavil Rim, kakor nekdaj sveti Štefan Jeruzalem.«
Sv. Lovrenca – njegovo ime pomeni »z lovorom okrašen« – upodabljajo kot diakona s pravokotnim ražnjem; z evangeljsko knjigo in križem; delečega miloščino; z mučeniško palmo. Častijo ga kot zavetnika revežev, knjižničarjev (ker je kot diakon hranil cerkvene knjige), pivovarjev, gasilcev, steklarjev, kuharjev, slaščičarjev, likalk, učencev, študentov, upraviteljev itn.
Sveti Lovrenc varuje pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico, srbečico; priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro vinsko letino.
Ker je sv. Lovrenc nekakšen mejnik visokega poletja in s prvim hladom že napoveduje jesen, naj bi bila nekatere kmečka dela že opravljena, vreme na ta dan pa napoveduje, kakšna bo jesen.
Prav gotovo pa ni slučaj, da je cerkev na Kokrici, ki je posvečena sv. Lovrencu najbližja soseda cerkvi sv. Siksta v sosednji župniji Predoslje.
Viri: » Leto svetnikov 3 , julij – september
Napisala: Mira Gale
SREČANJE ČLANOV ŽPS DEKANIJE KRANJ
V nedeljo, 12. 12., smo se na Kokrici srečali člani ŽPS Dekanije Kranj. Vodil ga je g. Andrej Jemec, župnik v Besnici. Začeli smo z molitvijo v cerkvi, potem nam je dr. Blaž Jezeršek v veroučni učilnici predstavil papeževo okrožnico Radost ljubezni. Ob tem smo spoznavali izzive sodobne družine ter medsebojnih odnosov. Sledil je še pogovor ob določenih vprašanjih in družabno srečanje.
Zahvala ob 40. obletnici posvetitve cerkve na Kokrici
Večni Bog, vsemogočni Oče! Kako nedojemljiva je tvoja modrost, kako neskončna je tvoja ljubezen, kako brezmejno je tvoje usmiljenje, kako veličastna je tvoja pravičnost in vsemogočnost!
Za vse darove, ki jih po tvoji milosti prejemamo, smo ti neizmerno hvaležni. Danes se ti želimo posebej zahvaliti za kokriški župnijski hram, v katerem se lahko zbiramo in molimo drug za drugega in zase. Hvaležni smo vsem, ki so pred štiridesetimi leti svoje talente, čas in sredstva namenili za gradnjo tega svetišča, in vsem, ki skrbijo za to, da so vrata naše cerkve vedno odprta in da se tu počutimo dobrodošle in sprejete. Hvala za dušne pastirje, pevce, molivce, okraševalce, sodelavce, dobrotnike in vse, ki po tvoji milosti tu širimo dar vere.
Bog ne potrebuje svetišča. Sveto pismo pravi. »Nebo je Njegov prestol.« Potrebujemo ga ljudje, da lahko postanemo bolj človeški. Tu se obračamo Nanj, lahko tudi z verzi Simona Jenka:
»Močí, močí mi daj, moj Bog!
Da, ko napade me obup,
ne uklonim silam se nadlog,
jim stanovitnost stavim vkljub.«
Srečanje bolnih in ostarelih župljanov – september 2016
fotogalerija
Evharistična procesija 29.05.2016 – fotogalerija
ZAHVALA MATERI BOŽJI ZA OBISK NJENEGA FATIMSKEGA KIPA
Marija, okno usmiljenja,
v Fatimi si izbrala otroke, da so širili vero, upanje in ljubezen, in jim dala moč, da so pogumno premagali svoje strahove in se uprli prepričanjem družbe.
Danes klečimo pred Teboj vsi Tvoji otroci in se Ti zahvaljujemo za milost vere. Hvala, da smo se Ti lahko na simbolni način približali, da smo lahko v Tvoje naročje položili svoja bremena. Hvala, da nam pomagaš premagovati naše strahove in pogumno zagovarjati vero v Troedinega Boga. Naj naša neomajna vera pripomore k svetovnemu miru in zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za večno zveličanje.
Sveta Mati Marija, ostani z nami in blagoslavljaj Slovenijo.
Koledovanje v naši župniji
V župniji Kokrica smo koledovali tudi letos. Zbralo sem nas je toliko, da smo se lahko razdelili v 2 skupini in obiskali še več ljudi kakor lani. Prav posod smo bili lepo sprejeti. Za drugo leto načrtujemo še več obiskov.
Hvala vsem, ki ste nas sprejeli in darovali za potrebe misijona. Hvala Špeli Strniša Tušek, ki je otroke pripravljala, hvala Stanki Grah, Milanu Grah, Simonu Grašič in Tonetu Tušek, ki so nas vozili od hiše do hiše. Hvala tebi Novorojeno Dete, ki prinašaš mir in ljubezen vsakemu izmed nas.
Napisala: Mira Gale
-
- Koledniki 2015
Datum: 17.1.2016
Dragi prijatelj!Za nami je adventna akcija #deliJezusa. Veseli smo, da si se nam pridružil in se skupaj z nami pripravljal na rojstvo našega malega Odrešenika. Upamo, da so te naši govorci čim bolj nagovorili in spodbudili, da si tudi ti naprej delil Jezusa. Če ti kateri od govorcev ni bil poznan in bi rad o njem izvedel kaj več, lahko to storiš na povezavi http://pridi.com/govorniki/. Ob koncu adventne akcije pa bi potrebovali tudi tvojo pomoč. Izvedeti želimo, kaj smo do sedaj delali dobro in kaj bi lahko v prihodnje naredili še boljše. Prosimo te, da si vzameš nekaj minut in izpolniš kratko anketo, ki se nahaja na povezavi Zate pa imamo še eno veselo novico. Sporočamo ti, da bomo v prihajajočem postnem času nadaljevali z akcijo #deliJezusa. Vsak dan posta te bo tako nagovoril eden izmed odličnih slovenskih govornikov, ki bo s teboj delil svojo izkušnjo vere v Jezusa. Vabimo te, da se nam tudi tokrat pridružiš! Ne pozabi! Začnemo že 10. februarja, na pepelnično sredo. Želimo ti blagoslovljen dan! Ekipa #deliJezusa |
Novoizvoljeni Župnijski pastoralni svet
V torek, 21. aprila, se je z birmovalcem, pomožnim ljubljanskim škofom, g. Francem Šuštarjem, srečal tudi novoimenovani župnijski pastoralni svet, ki je s tem nastopil svoj petletni mandat. Poleg g. župnika ga sestavljajo: Vincenc Borovnik, Mira Gale, Janez Oblak, Anton Tušek, Mojca Zabret, Ana Štern, Neža Sitar, Andreja Zupanc, Suzana Šenk, Nada Zelko, Darko Rozman, Ana Peklenik, Anže Cunk, Jure Sajovic, Meta Cvirn, Marija Vodnik, Blaž Zabret, Sašo Burjek, Anamarija Zorman Grašič, Beti Miklavčič, Jože Gornik. Naj jih pri njihovem delu spremlja Sveti Duh.
foto: D.Papler
